Kanalizacijska omrežja so temeljna za učinkovito ravnanje z odpadnimi vodami, a se v zadnjem času soočajo z vedno večjimi izzivi zaradi podnebnih sprememb, urbanizacije in strožjih predpisov.

Prenovljena Direktiva EU o čiščenju komunalnih odpadnih voda uvaja zahtevnejše standarde za upravljanje odpadnih in padavinskih voda ter postavlja ambiciozne cilje za zmanjšanje vpliva na okolje in javno zdravje. Med ključnimi novostmi je zahteva, da morajo aglomeracije z več kot 10.000 prebivalci do leta 2030 pripraviti načrte za upravljanje padavinskih voda in zmanjšati izpuste onesnaženih voda na manj kot 2 % letne obremenitve.

Za doseganje teh ciljev postajajo napredni merilni sistemi nepogrešljivo orodje v kanalizacijskih sistemih. Omogočajo:

• stalno spremljanje pretokov, nivojev, temperatur in kakovosti odpadnih voda v realnem času, kar pripomore k zgodnjemu zaznavanju težav, optimizaciji infrastrukture in izpolnjevanju zakonodajnih zahtev.

Vendar pa njihova uvedba prinaša tudi tehnične, finančne in organizacijske izzive, saj zahteva ustrezno načrtovanje, usklajevanje deležnikov ter pomembne začetne naložbe.

Iz prakse: napreden nadzor kanalizacijskega sistema v Marjetici Koper

Eden najpomembnejših primerov učinkovite uporabe merilnih sistemov v Sloveniji je projekt podjetja Marjetica Koper. Povod zanj je bil okoljski incident leta 2019, ko je zaradi zamašitve kanalizacijskega sistema na območju kopališča Žusterna prišlo do izlitja fekalnih voda v morje. Ta dogodek je jasno pokazal, kako nujno je izboljšati nadzor in upravljanje kanalizacijskega omrežja.

Digitalizacija nadzora in meritev v kanalizacijskem sistemu

Spomladi 2020 je podjetje M zaključilo vzpostavitev naprednega merilnega sistema, ki obsega več ključnih komponent:

• Registratorji (data loggerji): Nameščeni v prelivnih jaških nad Žusterno beležijo nivo vode vsakih 5 minut. Ob zaznavi preliva pošiljajo podatke v centralni sistem vsakih 5 minut, sicer dvakrat dnevno.
• Povezava s telemetrijskim sistemom Marjetice Koper (CNS): Omogoča prikaz in shranjevanje podatkov o vseh nivojih v prelivnih jaških ter kumulativnih količinah prelitih voda.
• Integracija v SCADA sistem: Omogoča analizo podatkov, signalizacijo aktivacije preliva, zaznavanje zamašitev ter izračun trenutnih pretokov in kumulativnih količin odpadnih voda.

Sistem omogoča tudi alarmiranje ob podaljšanem prelivanju (več kot 2 uri), kar sproži samodejno obveščanje odgovornih oseb preko SMS sporočil ali elektronske pošte. S tem je zagotovljeno takojšnje ukrepanje, natančno beleženje vseh dogodkov ter dolgoročno načrtovanje izboljšav infrastrukture.

Rezultati uporabe merilnih sistemov na okolje in trajnostni razvoj

Implementacij sistema je prinesla več pomembnih koristi:

• Povečana učinkovitost upravljanja: Upravljavci lahko hitreje prepoznajo in odpravijo morebitne težave.
• Zmanjšano tveganje za okoljske incidente: Sistem omogoča pravočasno ukrepanje in preprečuje onesnaženje.
• Podpora pri načrtovanju prihodnjih izboljšav: Pridobljeni podatki so ključni za dolgoročne infrastrukturne načrte, kot je gradnja zadrževalnikov za obvladovanje padavinskih voda.

Širši vplivi merilnih sistemov na okolje in trajnostni razvoj

Napredni merilni sistemi niso le tehnična nadgradnja, temveč pomemben korak k trajnostnemu razvoju. Prispevajo k:

• Zmanjšanju vpliva podnebnih sprememb: Boljše upravljanje padavinskih voda zmanjšuje tveganje za poplave in omogoča prilagoditev na ekstremne vremenske razmere.
• Optimizaciji porabe energije: Napredne tehnologije zmanjšujejo energetske potrebe kanalizacijskih sistemov.
• Zaščiti javnega zdravja: Zmanjšanje izpustov onesnaženih voda pomeni čistejše okolje in boljše zdravje prebivalcev.

Pomen merilnih sistemov za sodobno upravljanje kanalizacije

Merilni sistemi so danes nepogrešljiv del sodobnega upravljanja kanalizacijskih omrežij. Primer Marjetice Koper jasno pokaže, kako lahko njihova uvedba bistveno izboljša učinkovitost, zmanjša okoljska tveganja ter prispeva k trajnostnemu razvoju. Kljub začetnim izzivom so dolgoročne koristi merilnih sistemov nesporne.

Za uspešno implementacijo je ključno sodelovanje vseh deležnikov, od upravljavcev do zakonodajalcev. Le z naprednimi rešitvami in trajnostno naravnanostjo lahko dosežemo cilje varovanja okolja ter izboljšanja kakovosti življenja za prihodnje generacije.

 

Nazaj